Iskra, ki neti požar: Trumpovi, sredozemska medvedjica, plamenci in samospoštovanje

Projekt, vreden več milijard evrov, je v mednarodni javnosti odmeval že leta 2024, ko je družba Affinity Partners predstavila načrte za razvoj luksuzne turistične destinacije na otoku Sazan in ob laguni Narta. Ivanka Trump, hči ameriškega predsednika, je projekt v nedavnem intervjuju (ki je bil na družbenih omrežjih deležen posmeha in zgražanja) označila za "vrhunec vseh mojih izkušenj na področju nepremičnin", okoljske organizacije, med njimi BirdLife Europe, pa opozarjajo, da gre za eno najobčutljivejših obalnih območij v Evropi in da so zakonodajne spremembe iz leta 2024 odprle vrata gradnji na prej strogo zaščitenih območjih. Zakon tako sicer še vedno prepoveduje gradnjo na teh območjih, razen "objektov vrhunske kakovosti s petimi zvezdicami ali več" ter z njimi povezane gostinske dejavnosti.

"Brutalno"

"Običajno se dejstvo, da lahko bogati ljudje počnejo, kar želijo, skriva za argumenti o javnem interesu, izrednih okoliščinah in podobnem. Da je v zakonu izrecno zapisano, da so luksuzna letovišča izvzeta iz omejitev, je precej osupljivo," je za CNN dejal Martin Brunner iz organizacije BirdLife. "To je eno najbolj brutalnih zakonodajnih besedil na področju varstva okolja, kar sem jih videl v svoji karieri."

V začetku maja so se dela začela, ne da bi bil projekt javnosti transparentno predstavljen. Na območju Zvërneca so se pojavile bodeča ograja in gradbena mehanizacija. Brunner je za CNN še povedal, da so ob obisku tega območja videli bagre, ki so kopali na plaži, in tovornjake, ki so nasipali gramoz, ne da bi kjer koli pisalo, kdo je izvajalec in za kakšen projekt gre. "Niti ob laguni, kjer so gradili cesto, niti na plaži, kjer je delala mehanizacija, ni bilo nobene navedbe o projektu, gradbenem dovoljenju ali o tem, kdo sploh so."

Konec maja je olja na ogenj prilil še incident, ki se je zgodil na območju Zvërneca, ko so zasebni varnostniki, ki so varovali območje gradbišča, fizično napadli protestnike. Eden od posnetkov, ki se je razširil po družbenih omrežjih, prikazuje varnostnike, ki protestnika vlečejo po tleh. To je sprožilo val ogorčenja po vsej Albaniji in lokalni okoljski spor spremenilo v nacionalno politično temo. Na kraju dogodka so bili prisotni tudi policisti, ki po navedbah albanskega notranjega ministrstva niso ustrezno ukrepali ob nasilju, zaradi česar je bilo po poročanju medijev več policistov suspendiranih. Dvema zasebnima varnostnima podjetjema pa sta bili odvzeti licenci.

Rama ne dopušča možnosti, da bi se projekt ustavil

Premier Edi Rama vztraja, da projekt ostaja ena ključnih razvojnih investicij v državi, ki ima enega najnižjih BDP na prebivalca v regiji. Rama proteste pripisuje, med drugim, širjenju napačnih informacij in trdi, da kritiki pretiravajo, hkrati pa daje vedeti, da vlada od projekta ne namerava odstopiti. V svojih izjavah je poudarjal, da Albanija ne sme biti država, ki je sovražna do tujih investicij, ob tem pa ni dopustil možnosti, da bi se projekt prekinil.

Po incidentu pri Zvërnecu, ki ga je sicer obsodil tudi Rama, so se protesti začeli tudi na ulicah Tirane, kjer se, kot rečeno, vsak dan zbira na tisoče ljudi. Protestniki zahtevajo ustavitev projekta, zaščito območij Vjosa–Narta in otoka Sazan ter večjo transparentnost pri zemljiških poslih in odločitvah oblasti, del gibanja pa poziva tudi k odstopu premierja Rame.

Jeza ljudi se je kazala v tihem protestu

Projekt je bil zgolj iskra, ki je zanetila že dolgo tleče nezadovoljstvo, meni dr. Klodiana Beshku, izredna profesorica politologije na Univerzi v Tirani in gostujoča raziskovalka na Evropskem univerzitetnem inštitutu (EUI) v Firencah. Po njenem mnenju protesti segajo daleč onkraj okoljskih vprašanj in razkrivajo globlje razpoke v albanski družbi.

"Ti protesti so se začeli kot okoljevarstveni, a so veliko več kot to," je dejala v pogovoru za N1. "Ne gre samo za Ivanko Trump in Jareda Kushnerja ter globalno oligarhijo; gre za utečene načine delovanja politike, ki ljudi jezijo."

Po njenem mnenju je nezadovoljstvo med prebivalci prisotno že dlje časa, vendar ga ljudje doslej niso izražali na ulicah. Namesto tega so protestirali z odhodom iz države. "V Albaniji smo bili priča tako imenovanemu tihemu protestu. Na univerzi z žalostjo spremljamo trend, da mladi diplomirajo in odidejo. Zelo pogosto kot razlog ne navajajo zgolj ekonomskih razlogov, temveč občutek nepravice, pomanjkanje poštenih priložnosti in občutek, da niso vključeni v odločitve, ki vplivajo na njihovo življenje," pojasnjuje.

Njenim besedam pritrjujejo tudi demografski podatki. Po podatkih albanskega statističnega urada se je število prebivalcev med popisoma leta 2011 in 2023 zmanjšalo za približno 420.000 ljudi. Po pandemiji se je izseljevanje še okrepilo. Po podatkih Eurostata je Albanija leta 2024 zabeležila najvišjo stopnjo negativne neto migracije v Evropi.

Opozicijske stranke na ulicah ni

Kljub tlečemu nezadovoljstvu so bili protesti nepričakovani, pravi Beshku. Potekajo namreč v času, ko Albanija uradno napreduje v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo. Po njenem mnenju se je država znašla v paradoksalnem položaju: medtem ko na evropski poti dosega napredek, med prebivalci narašča občutek, da niso vključeni v odločitve, ki jih sprejema oblast. "Na protestih smo videli transparente z napisi 'EU vas opazuje'. Ljudje na eni strani izražajo zaupanje v Evropsko unijo, na drugi pa opozarjajo na razkorak med napredkom države v pristopnem procesu in težavami, s katerimi se srečujejo na lokalni in nacionalni ravni."

K zaostrovanju razmer je po njenem mnenju prispeval tudi občutek, da so politične elite vse bolj oddaljene od državljanov. Socialistična stranka premierja Edija Rame je na oblasti že četrti mandat. "Ko imaš moč tako dolgo, te ta začne spreminjati. Odtujenost vladajoče stranke od ljudi se je povečala," ocenjuje.

Posebnost aktualnih protestov je tudi njihova apolitičnost. V Albaniji so večkrat potekali množični protesti, ki so bili praviloma tesno povezani s političnimi strankami. Tokrat je situacija drugačna.

"Proteste so običajno organizirale politične stranke. Osrednja lastnost tokratnih protestov je, da največja opozicijska stranka, ki jo vodi Sali Beriša, ni sodelovala. Prav to je številne ljudi spodbudilo, da so se jim pridružili, saj jih ni skrbelo, da bi jih kdo označil za podpornike opozicije," pravi Beshku. Opozarja, da je albanska politika močno personalizirana, opozicijski voditelj Sali Berisha pa zaradi ameriških sankcij in prepovedi vstopa v ZDA težko nastopa proti projektu, ki se promovira preko družine Trump. Obeta si namreč, da bo aktualna administracija sankcije zoper njega umaknila.

"Negotovost"

Albanija v zadnjih letih sicer beleži razmeroma ugodne gospodarske kazalce. Gospodarska rast je leta 2024 znašala približno štiri odstotke, brezposelnost pa se je po podatkih albanskega statističnega urada z več kot 17 odstotkov pred desetletjem znižala na manj kot devet odstotkov.

Kljub temu se po mnenju sogovornice ti kazalniki ne prevajajo v občutno izboljšanje vsakdanjega življenja. "To lahko opišem z eno besedo: negotovost," pravi. "Ljudje v Albaniji – od upokojencev do mladih – živijo v stalni negotovosti."

Plače so v zadnjih letih sicer začele rasti, vendar po njenih besedah prepozno in počasneje od življenjskih stroškov. "Še vedno obstaja velik razkorak med plačami in cenami osnovnih dobrin. Ljudje nimajo prihrankov. Živijo iz meseca v mesec," pravi.

Dodaja, da je albansko gospodarstvo v pomembni meri odvisno tudi od nakazil izseljencev. "Velik delež BDP ustvarijo nakazila Albancev, ki živijo v tujini. A ta niso stabilna. Ko nastopi kriza, se zmanjšajo, ljudje pa to zelo hitro občutijo," opozarja.

Stiske ljudi poglablja tudi šibka socialna država. "Država ne zagotavlja dovolj socialnih storitev za ranljive skupine prebivalstva. Pokojnine so zelo nizke," pravi. Pomanjkanje javnih socialnih politik po njenih besedah pogosto nadomeščajo družinske mreže in pomoč sorodnikov, zaradi česar številna gospodinjstva ostajajo močno odvisna od podpore družine doma in v tujini.

Dodatno nezadovoljstvo je spodbudila tudi vrsta korupcijskih afer, ki jih je v zadnjih letih razkril poseben protikorupcijski organ SPAK. Ta je bil ustanovljen v okviru pravosodne reforme in je sprožil postopke proti številnim politikom, uradnikom in poslovnežem. Nekateri vidni politiki so bili tudi obsojeni zaradi zlorabe položaja, sprejemanja podkupnin in pranja denarja. "Ko živiš v takšnih razmerah, z nizko plačo in brez možnosti prihrankov, potem pa ugotoviš, da si nekateri politiki in podjetniki polnijo žepe, se občutek krivice še krepi," pravi Beshku.

Kdo stoji za projektom, iz dokumentov ni jasno

Tudi projekt luksuznega turističnega resorta zbuja, kot rečeno, veliko sumov. Na številna odprta vprašanja opozarja tudi Lindita Çela, preiskovalna novinarka in ustanoviteljica portala Shteg, ki je med prvimi začela raziskovati zemljiške posle in lastniško strukturo projekta v Zvërnecu.

Preiskave portala Shteg so razkrile zapleteno mrežo zemljiških poslov, podjetij in finančnih tokov. Novinarji so ugotovili, da so se po tem, ko je Rama napovedal projekt, cene zemljišč na tem območju nenadoma močno zvišale, medtem ko so milijoni evrov prehajali med različnimi podjetji in posamezniki. Hkrati preiskave razkrivajo večplastno lastniško strukturo, sestavljeno iz podjetij v Albaniji, na Nizozemskem in v Katarju, zaradi katere je težko ugotoviti, kdo dejansko stoji za projektom.

Çela je v pogovoru za N1 izpostavila, da je bilo podjetje Zvërnec South Adriatic Development (ZSAD), ki ima ključno vlogo pri razvoju projekta, ustanovljeno le mesec dni pred pridobitvijo dovoljenja za razvoj turističnega kompleksa. Novinarska preiskava je pokazala, da je podjetje del verige družb, registriranih na istem naslovu v Amsterdamu.

"Na istem naslovu tega podjetja v Amsterdamu je še petnajst drugih podjetij z istima direktorjema. Zdi se, da ima podjetje na tem naslovu samo poštni nabiralnik. Cilj je očitno zakriti, kdo dejansko stoji za tem podjetjem," pravi Çela.

Ob tem opozarja na še eno nenavadnost. Kljub temu da je projekt v tujih medijih in javnih nastopih albanskih oblasti pogosto predstavljen kot investicija Jareda Kushnerja in Ivanke Trump, v dokumentaciji, ki jo je pregledal Shteg, Kushner ni nikjer neposredno omenjen.

"Ne vemo, kdo v resnici stoji za tem projektom. Zemljišča so trenutno v lasti podjetja, za katerim po naših ugotovitvah stojijo tudi katarski poslovneži, vendar celotna lastniška struktura ni znana," pravi Çela.

Po njenih besedah na povezavo s Kushnerjem za zdaj kažejo zgolj izjave premierja Rame. Ivanka Trump je Albanijo obiskala januarja letos skupaj s skupino poslovnežev, arhitektov in drugih sodelavcev, kar po mnenju Çele kaže na njeno vlogo pri promociji projekta. "Ali sta Kushner in Trump tudi dejanska nosilca projekta, pa za zdaj ni jasno. To še poskušamo ugotoviti," pravi.

Dodaja, da gre po njenem mnenju za vzorec, ki ga je bilo v Albaniji mogoče opaziti že v preteklosti. "Videli smo že projekte, ki jih je vlada predstavljala kot velike ameriške ali italijanske investicije. Ko smo pregledovali dokumente, pa se je izkazalo, da so v ozadju albanska podjetja in ljudje, povezani z oblastjo."

Tudi ona poudarja, da protesti niso zgolj odziv na ta zadnji projekt ter nejasnosti in nepravilnosti, povezane z njim. "Ne gre samo za ta projekt. Gre za korupcijo, ki je v Albaniji zelo razširjena in sega na najvišje ravni politike," pravi.

"Ugrabitev države, medijev, gospodarstva"

Politologinja Klodiana Beshku meni, da je prav občutek, da ključne institucije ne delujejo v interesu javnosti, eden od razlogov za jezo ljudi. "Priča smo ugrabitvi države, ugrabitvi medijev in ugrabitvi gospodarstva. Ljudje so tega siti," pravi.

Na vprašanje, kako albanski mediji poročajo o spornem projektu in spremljajočih protestih, Çela odgovarja, da je bilo medijsko poročanje o protestih proti Kushnerjevemu projektu neenakomerno in močno odvisno od uredniške politike posameznih medijev. "Predvsem v začetni fazi je bilo poročanje v glavnih albanskih medijih razmeroma omejeno in občasno, saj so mnogi mediji tem dogodkom posvetili večjo pozornost šele, ko so demonstracije pridobile obseg in prepoznavnost," pravi. Dodaja, da so neodvisne platforme, kot je Shteg, dosledneje pokrivale in preiskovale to zgodbo.

Çela ob tem opozarja, da se vpliv politike in kapitala na medije v Albaniji praviloma ne kaže v obliki neposrednih pritiskov ali odkrite cenzure. "Gre bolj za kombinacijo lastniških struktur, finančnih odvisnosti in političnih povezav, ki lahko vplivajo na to, o čem se poroča, kdaj se o tem poroča in kako se to predstavlja," pravi.

Na težave v medijskem okolju Albanije sicer že več let opozarja tudi Evropska komisija, ki v poročilih o napredku države izpostavlja vprašanja medijske neodvisnosti, političnih in ekonomskih pritiskov ter transparentnosti lastništva medijev.

Visoka pričakovanja

Beshku je za N1 izpostavila vlogo mladih, ki se množično udeležujejo tokratnih protestov. "Generacija Z se ne strinja s takšnim načinom življenja in s takšnim načinom vodenja države. Od svoje države in vlade zahteva več," pravi. "Mislim, da generacija Z zahteva novo Albanijo, nov način delanja politike in nove voditelje," pravi.

To predstavlja poseben izziv za premierja Edija Ramo, ki je na oblasti že četrti mandat. Po besedah Beshku je Rama v preteklih letih užival veliko zaupanje javnosti, predvsem zato, ker je proces približevanja Evropski uniji predstavil kot svoj politični projekt. "Proces približevanja EU je personaliziral. Zadnje volitve je dobil tudi z obljubo, da bo Albanija postala članica EU v času njegovega mandata," pravi.

Kljub naraščajočemu nezadovoljstvu tako še vedno uživa zaupanje ljudi. "Ljudje so navajeni, da v ključnih trenutkih na koncu vendarle sprejme pravo odločitev," pravi Beshku in ob tem spomni na množične proteste leta 2013 proti uničevanju sirskega kemičnega orožja v Albaniji, po katerih je vlada - prej odločena, da izpelje investicijo - od načrta odstopila.

Kako se bo razpletla sedanja kriza, ostaja nejasno. Protestniki so gibanje poimenovali "flamingo revolucija", kar po mnenju Beshku kaže na visoka pričakovanja. Sama ne pričakuje odstopa premierja, meni pa, da bi ljudi lahko pomiril širši politični ali družbeni dogovor med ključnimi akterji.

Ali bi za umiritev razmer zadostovala ustavitev projekta v Zvërnecu in na Sazanu? "Ne vem," odgovarja. "Bi bil pa to dober začetek."

"Lekcija iz samospoštovanja"

Profesorica politologije na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede ter priznana avtorica Lea Ypi, ki je albanskega rodu, je v kolumni za Guardian poudarila, da morajo tovrstne pobude za resničen uspeh preiti iz faze upora v fazo konkretnih predlogov ter preseči zgolj trenutno združevanje okoli posameznih vprašanj. "Dokler demokratično politiko obvladuje peščica premožnih, politiki prihajajo in odhajajo, protikorupcijski sodni procesi zadovoljujejo potrebo po kaznovanju, državljanski aktivizem pa ustvarja vtis sprememb. Družbe se ena za drugo znajdejo pred istimi paradoksi kapitalističnega razvoja. Ključno vprašanje ni le, kako zamenjati posameznike, temveč kako zgraditi drugačen sistem," je zapisala.

"Kljub temu Albaniji tokrat ni treba dohitevati Evrope – lahko je korak pred njo. Generacije, ki se je pripravljena mobilizirati za drugačen razvojni model, ki zavrača oligarhično podrejanje države zasebnim interesom ter povezuje varovanje okolja z demokratično legitimnostjo, ne bi smeli dojemati kot grožnjo, temveč kot nekaj, kar velja podpreti. Namesto da bi postala 'kot preostala Evropa', kot se je glasil stari slogan, bi lahko Albanija stari celini dala lekcijo iz samospoštovanja."